Za nemoteno delovanje ležaja je potrebno poskrbeti za pravilno izbiro in montažo ležaja. Nepravilno mazanje, kontaminacija maziva in umazanija so dejavniki, ki vplivajo na več kot 90% prezgodnje odpovedi ležajev.
Z večanjem hitrosti, zmogljivost ležajev upada. V primeru neprekinjenega delovanja krogličnega ležaja, bo njegova življenjska doba krajša kot pri delovanju s prekinitvami. Nekateri ležaji lahko prenašajo le radialne ali aksialne sile, nekateri pa lahko prenašajo oboje sil hkrati. V primeru uporabe ležaja, ki prenaša le aksialne sile za prenos radialnih sil, bo stroj v katerega je ležaj vgrajen, poškodovan.
V članku Zakaj pride do okvare ležajev lahko podrobneje preberete, kakšni so najpogostejši vzroki za odpoved ležajev in kako jih preprečiti.
Kroglični ležaji so najpogosteje bolj primerni za uporabo v manjših strojih, ki obratujejo pri visokih hitrostih. Valjčni ležaji pa so primernejši za delovanje strojev pod večjimi obremenitvami.
Dejstva o ležajih
Največji proizvajalec ležajev na svetu je Kitajska, predvsem za potrebe masovne izdelave letalske opreme, motornih koles, vozil in ostalih strojev, kjer so ležaji sestavni deli. Kitajska prav tako ostaja do nadaljnjega največji svetovni potrošnik ležajev, do leta 2020 se pričakuje tretjina vseh povpraševanj po ležajih na svetu. K vse višjem povpraševanju in vrednosti pripomorejo potrebe ležajev v različnih industrijah, predvsem v avtomobilskem sektorju in za doseganje energetske učinkovitosti v različnih industrijskih sektorjih.
Zanimivosti
Leonardo Da Vinci velja za izumitelja krogličnega ležaja. Njegova želja je bila zmanjšati trenje med dvema premikajočima se površinama in povečati njuno vrtenje, zato je naredil mnogo skic z načini uporabe kroglic znotraj mehanizma. Enak koncept je uporabil tudi pri delovanju helikopterja, pri čemer je nameraval izkoristiti zmanjšano trenje kroglic in tako povečati hitrost vrtenja propelerja. Kroglične ležaje danes uporabljajo pri izdelavi vsake naprave, ki deluje na osnovi hitrega vrtenja.
Prvi patent radialnega krogličnega ležaja pripada pariškemu mehaniku koles, Julesu Surirayu. Ležaje so vgradili v kolo James Moore-a, zmagovalca pariške kolesarske dirke leta 1869.
Z veseljem vam bomo pomagali pri izbiri najustreznejše rešitve.